Urbane praznine v Murski Sobotiponedeljek, 13.02.2012

 V oči bodejo gramozno zemljišče nasproti Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti v kombinaciji s klavrno podobo soboške avtobusne postaje in še kup zemeljskih zaplat, ki so že dolgo neizkoriščen prostor v središču mesta. Postale so tako soboške, da jih skorajda več ne opazimo. In zaradi njih ima Murska Sobota še vedno videz provincialnega panonskega mesta. Gremo po vrsti.

Urbani center: prva faza letos
 
Zemljišče ob avtobusni postaji, ki ga občani s pridom uporabljajo kot parkirišče, je v lasti družbe Imo-Real, ki je v preteklih letih predstavila več idejnih načrtov za ureditev omenjenega območja. Zadnji se imenuje Urbani center. Gre za poslovno-stanovanjski kompleks, ki bi vključeval 49 novih stanovanj, 1702 kvadratna metra površin za javne lokale s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi programi, 2.620 kvadratnih metrov poslovnih površin in 146 parkirnih mest v kletni garaži, posledično pa bi bilo zgrajeno tudi krožišče na stičišču Kocljeve in Slomškove ulice. Ni slabo, vendar bi Urbani center že moral stati. Že leta 2010 smo pisali, da bo urbani center leta 2012 temeljito spremenil podobo in življenje v mestnem središču. Kako je danes? Po besedah vodje investicij pri Imo-Realu Kristiana Ravniča so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot pravi, je projekt zasnovan tako, da omogoča tudi  fazno gradnjo, letos naj bi začeli graditi  prvo fazo – stanovanjski objekt, ki bi bil lahko  končan v enem letu, kmalu pa bi zgradili še drugo (javni lokali) in tretjo fazo (poslovna stolpnica). V preteklosti se je večkrat omenjalo, da naj ne bi začeli  graditi, preden ne bo prišlo do selitve avtobusne postaje, saj naj bi bilo vprašljivo povpraševanje po stanovanjih s pogledom na avtobusno postajo. »Selitev je zaželena, ni pa nujna za začetek projekta,« pravi Ravnič, ki dodaja, da občina intenzivno izvaja vse postopke za selitev, ker pa so ti dolgotrajni, bodo kljub temu začeli graditi pred selitvijo. »Verjamemo, da bosta Mestna občina Murska Sobota in Avtobusni promet izkoristila tudi rekonstrukcijo železniške postaje, ki je predvidena v sklopu elektrifikacije železniške proge.« Lansko poletje so zaradi pripravljalnih del na mejo, ki ločuje zemljišče v lasti Imo-Reala od zemljišča Avtobusnega prometa, postavili betonske pregrade. Podzemni del projekta naj bi segal tudi pod zemljišče Avtobusnega prometa, vendar imajo po Ravničevih besedah to urejeno z medsebojnimi služnostmi. Tudi s pridobitvijo posojila za okoli 14 milijonov evrov vredno investicijo naj ne bi  bilo težav.

Selitev avtobusne postaje: še na začetku
 
Že dlje časa je znana namera, da bi avtobusno postajo preselili iz središča mesta k železniški postaji, na prostoru, kjer je bila, pa bi uredili mestni trg. Pri Avtobusnem prometu Murska Sobota odgovarjajo, da je glede na določila Zakona o prevozih v cestnem prometu zagotovitev infrastrukturnih objektov in prostora za opravljanje dejavnosti avtobusnih postaj v pristojnosti lokalne skupnosti. V tem trenutku še ne vedo odgovora na vprašanje, ali bi bila nova avtobusna postaja v lasti občine ali Avtobusnega prometa. Tudi na občini pravijo, da se o tem še niso pogovarjali, in odgovarjajo, da je bila selitev na novo lokacijo  predvidena že pred leti: »Določila prostorskega akta za to ožje območje ne dopuščajo umestitve avtobusne postaje, zato se mora prostorski akt spremeniti po predpisanem postopku v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju /…/ Kar se tiče postopkov izdelave tega akta, vam lahko napišemo, da smo  še dokaj na začetku,« med drugim odgovarjajo. Na občini o idejni zasnovi zapišejo, da zadnji osnutek predvideva prizidek k obstoječemu poslopju železniške postaje, v katerega bi se razširila železniška postaja, del objekta pa bi bil namenjen avtobusni postaji. Predvideni so tudi postavitev dvanajstih pokritih peronov, zeleni pas in protihrupna zaščita, v Ul. arhitekta Novaka pa bi bilo v točki navezave na avtobusno postajo krožno križišče. Ampak, kot kaže, ne tako hitro. »Prejeli pa smo tudi odločbo z Ministrstva za okolje in prostor o obvezni izdelavi okoljskega poročila v postopku celovite presoje vplivov na okolje zaradi kulturne dediščine, ki je na območju obdelave. Tako je treba dodatno naročiti to strokovno podlago in na Ministrstvu za okolje in prostor dobiti potrdilo, da je ustrezno,« pravijo na občini. Čeprav je Štihec javno razgrnitev projekta obljubljal že do konca prejšnjega leta, ostaja za zdaj še skrit pred očmi javnosti. »Ker gradivo še ni povsem dopolnjeno in usklajeno, ga še ni mogoče prikazovati javnosti. Šele ko bo vse usklajeno z zahtevami nosilcev urejanja prostora in načeli varovanja kulturne dediščine, se lahko začne postopek javne razgrnitve in javne obravnave …,« še pojasnjujejo.

Garažna hiša Kocljeva: zgodba končana
 
Neizkoriščen prostor je tudi v Kocljevi ulici ob stavbi nekdanje Panonke. V lanskem letu je bil v mestnem svetu na dnevnem redu projekt gradnje parkirne hiše na tem prostoru, v kateri bi bilo 170 parkirnih mest. Investitorica štirimilijonskega projekta bi bila družba Sobota-center, v kateri sta družbenika Mestna občina Murska Sobota (60 odstotkov) in Imo-Real (40 odstotkov). V razpravi o projektu so se vrstili očitki o prelivanju denarja in celo gospodarskem kriminalu, proti koncu leta pa so svetniki sprejeli sklep o prenehanju družbe. Zgodba končana, luknja ostaja.  

Mercator center: « … upamo, da čim prej«
 
Zgodba z brado je prav tako gradnja novega Mercatorjevega centra v Murski Soboti. Kompleks, ki bi se raztezal na 20.700 kvadratnih metrov površine, ki jo zamejujejo Slovenska, Slomškova, Gregorčičeva in Ulica arhitekta Novaka, po načrtih arhitekturnega studia Kalamar poleg poslovne dejavnosti predvideva tudi ureditev vrste paviljonov in majhnega parka. V Mercatorju odgovarjajo: »Za nov Mercator center Murska Sobota so v letu 2011 prestavili transformatorsko postajo in energetski vod. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja še poteka, urejamo status nekaterih parcel na lokaciji, ki je prvi pogoj za njegovo pridobitev. Faza PGD-dokumentacije je že končana in predana UEMS. Trenutno poteka izdelava PZI-dokumentacije za objekt trgovskega centra, dokumentacija za komunalno infrastrukturo pa je že narejena. Glede na to, da formalne zadeve še urejamo in investitorja še nismo izbrali, zdaj ne moremo napovedati, kdaj se bo začela gradnja objekta, upamo pa, da čim prej.« Odgovor najboljšega soseda torej ne obeta hitrega začetka gradnje objekta, ki bi prav tako že moral stati.

Še dve luknji
 
V širšem mestnem središču je mogoče najti še dve zaplati zemlje, ki brutalno kazita urbano podobo mesta. Ti dve sta v občinski lasti. Prva je med domom starejših in stavbo, v kateri je lokal Il-Cafe. Na tem zemljišču naj bi gradili še en dom starejših, na občini pa razmišljajo tudi o možnosti, da bi tam gradili vrtec. Druga zaplata je ob križišču Lendavske in Gregorčičeve ulice, kjer danes stoji Čočajev kiosk, prebivalci pa jo uporabljajo predvsem kot parkirišče. »Za to območje še ni dokončne odločitve, saj so težave pri zagotavljanju dostopa do stanovanjskih hiš, ki stojijo vzporedno z Gregorčičevo ulico,« odgovarjajo na občini. Brez ideje torej.

Pogled na sever: težave s posojili
 
Tudi za projekt gradnje enajstih stanovanjskih blokov na območju nekdanje Pomurke mesne industrije v severnem delu Murske Sobote, ki ga pripravljajo v gradbenem podjetju Gomboc, je videti, da ga ne bodo začeli prav kmalu. »Pripravljeno imamo tehnično-projektno dokumentacijo, urejamo še nekatere formalnosti za vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo prvega večstanovanjskega objekta,« odgovarja direktor podjetja Jože Gomboc. Poleg gradbenega dovoljenja naj bi imeli veliko težavo s pridobitvijo finančnih sredstev. Za kolikšen znesek gre, nam ni uspelo izvedeti, saj, kot pravi Gomboc, vrednosti posameznih investicij ne razkrivajo.