avtor: damjan likar
Supervizor odkriva cerkvene finančne tančicesobota, 28.01.2012
Katoliška cerkev ves čas poudarja, kako revna je in da so glavni vir njenih prihodkov verniki. Da je to vsaj zelo vprašljivo, je poskrbel Supervizor, spletna aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije, preko katere je mogoče spremljati izdatke javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve. V okviru tega je tako mogoče videti denarni tok iz javne sfere v sfero katoliške cerkve, ki jo sestavljajo škofije, župnije, slovenska škofovska konferenca, organizacije karitasa, zavodi, društva, podjetja, ki so pod vplivom cerkve … Podatki kažejo, da je katoliška cerkev v času 2003-2011 na kakršni koli pravni podlagi prejela povprečno letno več kot 20 milijonov evrov, kar znese skupaj več kot 200 milijonov evrov. Seveda v to ni všteta vrednost nepremičnin, ki so bile vrnjene cerkvi v naravi v okviru denacionalizacijskih postopkov. Če upoštevamo še obdobje 2000-2002, smo slovenski davkoplačevalci prisilno dali katoliški cerkvi in njenim satelitom vsaj kakšnih 260 milijonov evrov. Mogoče se vsota, ki jo je KC dobila od davkoplačevalcev samostojne Slovenije (1991-2011), vključno z vračilom nepremičnin fevdalnega in drugega izvora, že približuje 500 milijonom evrov, če ni ta številka že presežena. Revna Slovenija financira super bogato cerkev, katere bogastvo po vsem svetu znaša več tisoč milijard evrov. Namesto, da bi država denar namenila za razvojne projekte in pomoč ljudem, ga transferira organizacijam tuje pravne osebe, ki sploh ne priznava(jo) slovenske ustave, če nasprotuje njenim evangelijem. Država torej deluje v korist tujca in proti lastnim državljanom. Država kot hlapec cerkve?
Financiranje katoliške cerkve je*protiustavno!?
Nadškof Stres je v intervjuju, objavljenem v časopisu Večer (v Soboto, 24.12.2011), izjavil, da je ustavno sodišče jasno zapisalo, da finančna pomoč cerkvam ni v nasprotju z ustavo. Ali je temu res tako?
Iz odločbe ustavnega sodišča z dne 15.4.2011, ki jo je duhovnik Stres verjetno imel v mislih, izhaja (točka 130), da je omenjeno sodišče med drugim zapisalo, da financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države (...), vendar pa takšno financiranje, če ga država kljub temu omogoča, samo po sebi ni ustavno nedopustno, vendar ne sme nasprotovati načelu o ločenosti države in verskih skupnosti in iz tega načela izvirajoči zahtevi po verski oz. nazorski nevtralnosti države. Ustavno sodišče je torej finančno pomoč verskim skupnostim vezalo na določene pogoje in zato ne drži trditev duh. Stresa, da je državna finančna pomoč cerkvam v vsakem primeru v skladu z ustavo, kot to smiselno izhaja iz njegovih besed. Mogoče bi bila državna finančna pomoč kakšni verski skupnosti skladna s pogoji iz citirane odločbe, protiustavna pa je, ali pa vsaj zelo vprašljiva, državna finančna pomoč, ki jo dobi katoliška cerkev. Zakaj?
Vsi katoliški verniki imajo dolžnost prizadevati si, da se bo božje oznanilo odrešenja vedno bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje, izhaja iz kan. 211 Zakonika cerkvenega prava. Kar velja za vse katolike, velja seveda tudi za institucije katoliške cerkve (KC), v katerih verniki delujejo, npr. župnije, katoliške šole in vrtci, teološka fakulteta, karitas, društva, politične stranke ... Bit te cerkve (njenih vernikov in organizacij) je torej širjenje in obramba katoliške vere oz. evangelizacija, o kateri KC ves čas govori, vse njeno delovanje mora biti tako ali drugače prepredeno s širjenjem vere. Za ta namen cerkev uporablja vsa sredstva, tudi tista, ki jih dobi od države. Iz tega pa sledi, da država ni več versko nevtralna, saj se tudi z njenimi sredstvi širi katoliška vera. To pa je v nasprotju z ustavnim načelom ločenosti države in verskih skupnosti, kajti država se je tako postavila na stran katoliške cerkve, saj s svojimi sredstvi tako ali drugače sodeluje pri širjenju vere. Pogoji za državno finančno pomoč cerkvi, ki jih je navedlo ustavno sodišče, torej niso izpolnjeni. Država krši lastno ustavo!
Cerkvena hobotnica
V sfero katoliške cerkve spada več kot 1500 raznih institucij. Na vrhu je Slovenska škofovska konferenca (SŠK), zatem sta nadškofiji Ljubljana in Maribor, škofije Celje, Koper, Novo mesto in Murska Sobota, ki so razdeljene na župnije, teh je okoli 800. Zelo številčen je tudi karitas, saj ima vsaj 400 organizacij na vseh ravneh (župnijski, dekanijski, škofijski …). V Sloveniji so prisotni tudi razni redovi, ki so ustanovili razne organizacije, predvsem zavode, vseh teh je več kot 100. Tudi škofije in župnije so ustanovile razne zavode in podjetja, vseh teh je vsaj 50. Obstaja še več 10 katoliških društev in drugih verskih organizacij ter vsaj dve cerkveni politični stranki. To sta, po izjavi nadškofa Stresa v časniku Večer (v Soboto, 24.12.2011), Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Kakšnih 900 od vseh cerkvenih satelitov je na kakršni koli pravni podlagi prejelo sredstva iz javnega sektorja.
Cerkev kot kraj protestov
Marsikje so potekali protesti proti nasilju finančnega kapitalizma, ki je povzročil hudo gospodarsko krizo. V Ljubljani so protestniki preživeli več dni pred borzo. Ali je borza res pravi kraj za proteste?
Cerkev od svojega nastanka podpira delitev na revne in bogate, podpira izkoriščanje revnih in prelivanje kapitala od revnih k bogatim. Ta ideologija je skozi stoletja postala del družbene zavesti in tako prežema tudi gospodarsko sistem. Institucije pravne države temeljijo na izkoriščanju ljudi, živali in narave. Zato ni čudno, da obstaja prepad med revnimi in bogatimi, da se ta celo veča, da število revnih narašča in da prihaja do vedno novih kriz, ki imajo za posledico vedno večjo siromašenje ljudstva. Tako ima sedanja kriza svoje temelje v cerkveni ideologiji izkoriščanja. Banke, borze ... so samo izrastek na cerkveni ideologiji izkoriščanja, ki si izmišljuje vedno nove načine za podjarmljanje ljudi in uničevanje narave. Zato bi bilo bolje protesirati pred cerkvijo.
Primer za protikorupcijsko komisijo?
Prenos nedeljske katoliške maše, ki jo v eter posreduje nacionalni radio, prevzame tudi katoliški Radio Ognjišče. Po podatkih same RTV Slovenije je Radio Ognjišče v letu 2009 za prevzem signala za 27 nedeljskih maš plačal 1.404 EUR, torej 52,00 EUR za mašo. V letu 2010 pa je za 31 nedeljskih maš plačal 1.612 EUR, kar na eno mašo zopet znese 52,00 EUR. DDV ni vključen v ceno. RTV Slovenija tako na zelo prefinjen način pomaga cerkvenemu radiu do poceni oz. zastonj dela programa. Kdo je v resnici plačal ta del cerkvenega radijskega programa, torej prenos maš na Radiu Ognjišče? Preko rtv naročnine večina državljanov Slovenije.
Kaj Slovenija dobi od cerkve v zameno za svoje financiranje?
Katoliška cerkev od države dobi zelo veliko denarja. Kaj cerkev nudi v zameno za to?
Cerkev npr.:
• ne priznava slovenske ustave, če je ta v nasprotju z njenimi evangeliji
• prisilno krsti dojenčke in z večnim peklom grozi tistim, ki ne dajo krstiti svojih otrok
• ne priznava celovitega izstopa in izobči oz. prekolne tiste, ki iz nje izstopijo
• ne priznava pravice do življenja, saj je v bibliji, ki je zanjo božja beseda in je še sedaj veljavna, predvidena smrtna kazen za mnoge moralne prekrške (po predpisih stare zaveze, ki jih mora vsak katolik vestno izpolnjevati, je potrebno pobiti homoseksualce, prešuštnike, trmoglave sinove, ženske, ki so jih razglasili za čarovnice, tiste, ki ne poslušajo duhovnikov in podobno)
• želi odstraniti vse tisto, kar ni katoliško, ateiste, drugače verujoče, npr. v zgodovini jude, katare, bogumile in danes nova verska gibanja
• še ni preklicala izobčenja vegetarijancev iz 6. stoletja (tisti, ki npr. iz etičnih razlogov ne uživajo mesa in tako ne škodujejo živalim in okolju, so večno prekleti še v 21. stoletju).
Vse to je v nasprotju s slovensko ustavo in hudo krši dostojanstvo mnogih ljudi! Vsi davkoplačevalci financirajo cerkveno nepriznavanje slovenske ustave v tistih delih, ki nasprotujejo njenim evangelijem. Naravnost absurdno, poniževalno in žaljivo do davkoplačevalcev, še posebej tistih, ki niso katoliške vere in morajo financirati verski nauk, ki jim ne priznava niti pravice do življenja.
Biblijski »biseri«, za katere obstaja možnost, da jih slišite iz cerkvene rtv ali druge prižnice:
• »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica.« (3 Mz 20,10)
• »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« (3 Mz 20,13)
• »Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite!« (3 Mz 20,15)
• »Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju!« (3 Mz 20,16)
• »Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; …« (5 Mz 17,12)
• »Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, (...) "Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre.«
(5 Mz 21,18-21)
• »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.« (2 Mz 21,15)
• »Čarovnice ne puščaj pri življenju.« (2 Mz 22,17)
V bibliji tudi piše: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 31,1) To pa pomeni, da velja biblija v polnosti tudi danes in je v svoji celoti del katoliškega nauka. Ali ni to sovražni govor? Kje je država? Ali še vedno spi?
Vlado Began
Vir: časopis Razmisli, številka 11
Izdajatelj: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, www.zrtve-cerkve.org
Financiranje katoliške cerkve je*protiustavno!?
Nadškof Stres je v intervjuju, objavljenem v časopisu Večer (v Soboto, 24.12.2011), izjavil, da je ustavno sodišče jasno zapisalo, da finančna pomoč cerkvam ni v nasprotju z ustavo. Ali je temu res tako?
Iz odločbe ustavnega sodišča z dne 15.4.2011, ki jo je duhovnik Stres verjetno imel v mislih, izhaja (točka 130), da je omenjeno sodišče med drugim zapisalo, da financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države (...), vendar pa takšno financiranje, če ga država kljub temu omogoča, samo po sebi ni ustavno nedopustno, vendar ne sme nasprotovati načelu o ločenosti države in verskih skupnosti in iz tega načela izvirajoči zahtevi po verski oz. nazorski nevtralnosti države. Ustavno sodišče je torej finančno pomoč verskim skupnostim vezalo na določene pogoje in zato ne drži trditev duh. Stresa, da je državna finančna pomoč cerkvam v vsakem primeru v skladu z ustavo, kot to smiselno izhaja iz njegovih besed. Mogoče bi bila državna finančna pomoč kakšni verski skupnosti skladna s pogoji iz citirane odločbe, protiustavna pa je, ali pa vsaj zelo vprašljiva, državna finančna pomoč, ki jo dobi katoliška cerkev. Zakaj?
Vsi katoliški verniki imajo dolžnost prizadevati si, da se bo božje oznanilo odrešenja vedno bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje, izhaja iz kan. 211 Zakonika cerkvenega prava. Kar velja za vse katolike, velja seveda tudi za institucije katoliške cerkve (KC), v katerih verniki delujejo, npr. župnije, katoliške šole in vrtci, teološka fakulteta, karitas, društva, politične stranke ... Bit te cerkve (njenih vernikov in organizacij) je torej širjenje in obramba katoliške vere oz. evangelizacija, o kateri KC ves čas govori, vse njeno delovanje mora biti tako ali drugače prepredeno s širjenjem vere. Za ta namen cerkev uporablja vsa sredstva, tudi tista, ki jih dobi od države. Iz tega pa sledi, da država ni več versko nevtralna, saj se tudi z njenimi sredstvi širi katoliška vera. To pa je v nasprotju z ustavnim načelom ločenosti države in verskih skupnosti, kajti država se je tako postavila na stran katoliške cerkve, saj s svojimi sredstvi tako ali drugače sodeluje pri širjenju vere. Pogoji za državno finančno pomoč cerkvi, ki jih je navedlo ustavno sodišče, torej niso izpolnjeni. Država krši lastno ustavo!
Cerkvena hobotnica
V sfero katoliške cerkve spada več kot 1500 raznih institucij. Na vrhu je Slovenska škofovska konferenca (SŠK), zatem sta nadškofiji Ljubljana in Maribor, škofije Celje, Koper, Novo mesto in Murska Sobota, ki so razdeljene na župnije, teh je okoli 800. Zelo številčen je tudi karitas, saj ima vsaj 400 organizacij na vseh ravneh (župnijski, dekanijski, škofijski …). V Sloveniji so prisotni tudi razni redovi, ki so ustanovili razne organizacije, predvsem zavode, vseh teh je več kot 100. Tudi škofije in župnije so ustanovile razne zavode in podjetja, vseh teh je vsaj 50. Obstaja še več 10 katoliških društev in drugih verskih organizacij ter vsaj dve cerkveni politični stranki. To sta, po izjavi nadškofa Stresa v časniku Večer (v Soboto, 24.12.2011), Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Kakšnih 900 od vseh cerkvenih satelitov je na kakršni koli pravni podlagi prejelo sredstva iz javnega sektorja.
Cerkev kot kraj protestov
Marsikje so potekali protesti proti nasilju finančnega kapitalizma, ki je povzročil hudo gospodarsko krizo. V Ljubljani so protestniki preživeli več dni pred borzo. Ali je borza res pravi kraj za proteste?
Cerkev od svojega nastanka podpira delitev na revne in bogate, podpira izkoriščanje revnih in prelivanje kapitala od revnih k bogatim. Ta ideologija je skozi stoletja postala del družbene zavesti in tako prežema tudi gospodarsko sistem. Institucije pravne države temeljijo na izkoriščanju ljudi, živali in narave. Zato ni čudno, da obstaja prepad med revnimi in bogatimi, da se ta celo veča, da število revnih narašča in da prihaja do vedno novih kriz, ki imajo za posledico vedno večjo siromašenje ljudstva. Tako ima sedanja kriza svoje temelje v cerkveni ideologiji izkoriščanja. Banke, borze ... so samo izrastek na cerkveni ideologiji izkoriščanja, ki si izmišljuje vedno nove načine za podjarmljanje ljudi in uničevanje narave. Zato bi bilo bolje protesirati pred cerkvijo.
Primer za protikorupcijsko komisijo?
Prenos nedeljske katoliške maše, ki jo v eter posreduje nacionalni radio, prevzame tudi katoliški Radio Ognjišče. Po podatkih same RTV Slovenije je Radio Ognjišče v letu 2009 za prevzem signala za 27 nedeljskih maš plačal 1.404 EUR, torej 52,00 EUR za mašo. V letu 2010 pa je za 31 nedeljskih maš plačal 1.612 EUR, kar na eno mašo zopet znese 52,00 EUR. DDV ni vključen v ceno. RTV Slovenija tako na zelo prefinjen način pomaga cerkvenemu radiu do poceni oz. zastonj dela programa. Kdo je v resnici plačal ta del cerkvenega radijskega programa, torej prenos maš na Radiu Ognjišče? Preko rtv naročnine večina državljanov Slovenije.
Kaj Slovenija dobi od cerkve v zameno za svoje financiranje?
Katoliška cerkev od države dobi zelo veliko denarja. Kaj cerkev nudi v zameno za to?
Cerkev npr.:
• ne priznava slovenske ustave, če je ta v nasprotju z njenimi evangeliji
• prisilno krsti dojenčke in z večnim peklom grozi tistim, ki ne dajo krstiti svojih otrok
• ne priznava celovitega izstopa in izobči oz. prekolne tiste, ki iz nje izstopijo
• ne priznava pravice do življenja, saj je v bibliji, ki je zanjo božja beseda in je še sedaj veljavna, predvidena smrtna kazen za mnoge moralne prekrške (po predpisih stare zaveze, ki jih mora vsak katolik vestno izpolnjevati, je potrebno pobiti homoseksualce, prešuštnike, trmoglave sinove, ženske, ki so jih razglasili za čarovnice, tiste, ki ne poslušajo duhovnikov in podobno)
• želi odstraniti vse tisto, kar ni katoliško, ateiste, drugače verujoče, npr. v zgodovini jude, katare, bogumile in danes nova verska gibanja
• še ni preklicala izobčenja vegetarijancev iz 6. stoletja (tisti, ki npr. iz etičnih razlogov ne uživajo mesa in tako ne škodujejo živalim in okolju, so večno prekleti še v 21. stoletju).
Vse to je v nasprotju s slovensko ustavo in hudo krši dostojanstvo mnogih ljudi! Vsi davkoplačevalci financirajo cerkveno nepriznavanje slovenske ustave v tistih delih, ki nasprotujejo njenim evangelijem. Naravnost absurdno, poniževalno in žaljivo do davkoplačevalcev, še posebej tistih, ki niso katoliške vere in morajo financirati verski nauk, ki jim ne priznava niti pravice do življenja.
Biblijski »biseri«, za katere obstaja možnost, da jih slišite iz cerkvene rtv ali druge prižnice:
• »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica.« (3 Mz 20,10)
• »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« (3 Mz 20,13)
• »Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite!« (3 Mz 20,15)
• »Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju!« (3 Mz 20,16)
• »Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; …« (5 Mz 17,12)
• »Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, (...) "Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre.«
(5 Mz 21,18-21)
• »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.« (2 Mz 21,15)
• »Čarovnice ne puščaj pri življenju.« (2 Mz 22,17)
V bibliji tudi piše: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 31,1) To pa pomeni, da velja biblija v polnosti tudi danes in je v svoji celoti del katoliškega nauka. Ali ni to sovražni govor? Kje je država? Ali še vedno spi?
Vlado Began
Vir: časopis Razmisli, številka 11
Izdajatelj: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, www.zrtve-cerkve.org
Komentiraj
Za komentiranje ali ocenjevanje moraš biti registriran in prijavljen uporabnik. Registriraj se!