Jezus ni prišel zato, da bi umrl kot žrtveno jagnjeponedeljek, 18.04.2011

"Izvirni greh je zapustil trajne posledice, saj je vsa zgodovina človeštva prepletena s trpljenjem, nasiljem in sovraštvom," je dejal Uran. Ker se z lastno močjo iz tega ne moremo rešiti, je vmes posegel Bog in pripravil "dogodek, ki se ga danes spominjamo", je pred dvema letoma ob praznovanju velike noči tedanji ljubljanski nadškof Alojz Uran pojasnil zbranim v ljubljanski stolnici.

Gospod Uran, danes že mnogi ljudje vedo, da Bog ni pripravil dogodek križanja Jezusa, ampak mi ljudje, predvsem pa vaši predhodniki, tedanja duhovniška kasta, farizeji in pismouki, ki so nahujskali ljudstvo, da je potrebno Jezusa križati. Jezus je prišel pokazat pot domov, vendar ne z že vnaprej določeno smrtjo na križu, ampak, da skupaj z nami zgradi kraljestvo miru med vsemi življenjskimi oblikami ter tako umre po naravni poti brez mučenja.    Gospoda Uran, vaša katoliška cerkev uči, da je to bila Božja volja, da je Jezus s križanjem prevzel nase vse grehe tega sveta. Če cerkev trdi, da je Jezus s svojo smrtjo na križu odrešil in odvzel grehe vsemu človeštvu, zakaj potem verniki morajo izvajati določene ceremonije in obrede npr. hoditi k spovedi, če nimajo grehov? Če bi bilo to res, potem bi danes živeli v deželi miru. Potem bi bili samo dobri ljudje, ki bi pomagali drugim, ki bi bili za živali, za kraljestva narave, za mater Zemljo. Jasno je, da temu ni tako. Na tej Zemlji je več duhovno mrtvih kot prebujenih.

V knjigi Kdo sedi na Petrovem stolu, izdajatelj Verlag das Wort, lahko o tem preberemo, citiram: »Tu gre celo za osrednje in najhujše ponarejanje nauka Jezusa iz Nazareta. V tako imenovani „mašni daritvi“ vidi cerkev podoživetje Jezusove krvne daritve na križu. Pri vsaki maši se to krvno daritev ponovno tematizira in simbolizira. Gre za misel žrtvovanja prapoganskega izvora. Prvotno so to bile človeške žrtve, nato so bile živalske žrtve in zatem je spet bila človeška žrtev, zdaj žrtev Božjega Sina. Na Zemljo naj bi prišel, da bi umrl kot „žrtveno jagnje“, da bi človeštvo „pomiril z bogom“. Tako je oznanjal Pavel, tako je skozi stoletja razlagala cerkev in zato še danes na ta način razmišlja vsak normalen katolik. Če vprašamo „Zakaj je Jezus prišel na Zemljo?“, bi večina odgovorila: „Da bi za nas umrl, kajti samo tako nas je lahko odrešil.“

Jezus iz Nazareta pa, kot vemo, sploh ni prišel na Zemljo, da bi umrl, ampak da bi na Zemlji ustanovil Božje kraljestvo; prišel je, da bi ljudem prinesel veselo sporočilo, nauk, ki človeka vodi v življenje v Božjem Duhu, v mir, v veliko enost življenja in predvsem k Bogu v njegovi notranjosti. Kdor veruje v misel žrtvovanja, ne zastopa Jezusovega nauka; prav tako ne zastopa kristjanskega nauka ampak pavlinski nauk. Tukaj gre za najhujše izkrivljanje Jezusovega nauka nasploh. Kajti tu se postopa tako, kot da obstaja jezni bog, ki je tako brutalen in krut, da zahteva lastnega sina za spravno žrtev in ga zato pošlje na Zemljo. Huje in brutalnejše pravzaprav sploh ne bi moglo biti.«

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi