avtor: damjan likar
Biblija v celoti velja še danesponedeljek, 23.01.2012
Mnogi menijo, da gre pri »krvavih« biblijskih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Vendar temu ni tako. Kot že navedeno, v sami bibliji piše: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« Poleg tega je 2. vatikanski koncil leta 1965 v svoji dogmatični konstituciji o božjem razodetju izjavil naslednje:
»11. Od Boga razodeta resnica, ki jo vsebuje in posreduje sv. pismo, je bila zapisana po navdihnjenju Svetega Duha. Knjige stare in nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli ima sveta mati Cerkev na temelju apostolskega verovanja za svete in kanonične, in sicer zaradi tega, ker so napisane po navdihnjenju Svetega Duha (...) in imajo torej Boga za avtorja ter so kot takšne izročene Cerkvi. (...) Ker moramo torej vse to, kar trdijo navdihnjeni avtorji ali hagiografi, imeti za trditev Svetega Duha, zato moramo izpovedovati, da svetopisemske knjige zanesljivo, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel imeti zaradi našega zveličanja zapisano v sv. pismu.5 Tako je »vse od Boga navdihnjeno pismo koristno za pouk, prepričevanje, za poboljšanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven. (2 Tim 3, 16.17)«
Seveda tudi veljaven katoliški katekizem potrjuje, da ne gre za neka zgodovinska, neveljavna besedila, temveč gre, seveda po nauku katoliške cerkve, za pravo božjo besedo, ki jo je potrebno tudi zdaj v celoti izpolnjevati. Tako se v katekizmu glasi: »Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost,97saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.« in: »Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti).«
Biblija, vključno z navedenimi citati, torej v celoti velja še danes. Vsi katoliki so jo po nauku katoliške cerkve dolžni prepoznavati kot božjo besedo in se po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Ne samo to, po kanonu 211 Zakonika cerkvenega prava so si dolžni prizadevati, da »se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov in po vseh krajih zemlje.« V kanonu 781 omenjenega zakonika piše: »Ker je celotna Cerkev po svoji naravi misijonarska in je delo evangelizacije treba imeti za temeljno dolžnost božjega ljudstva, naj vsi verniki, zavedajoč se svoje odgovornosti, sprejemajo svoj delež pri misijonskem delu.« Iz kanona 209 zakonika pa izhaja naslednje: »Verniki so dolžni tudi s samim svojim načinom delovanja ohranjati občestvo s Cerkvijo. Zelo vestno naj izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor do delne Cerkve, kateri po pravnih predpisih pripadajo.« Vse to jasno kaže na dejstvo, da je biblija še vedno v celoti osnova za nauk in delovanje katoliške cerkve in njenih članov v sedanjem času. In ne samo to, po katoliškem nauku je državljan »po vesti dolžan, da ne sledi predpisom državnih oblasti, kadar te določbe nasprotujejo zahtevam nravnega reda, temeljnim pravicam ljudi ali naukom evangelija.« Po nauku katoliške cerkve je torej evangelij pred slovensko ustavo, če pride do nasprotja. V evangelij pa sodi tudi stara zaveza, kajti cerkev v dogmatični konstituciji o božjem razodetju govori o enoti obeh zavez, pri čemer je zapisala: »Bog, ki je navdihovalec in avtor obeh zavez, je z modrostjo uredil tako, da se nova zaveza v stari skriva, stara pa v novi odkriva.2 Kajti čeprav je Kristus v svoji krvi ustanovil zavezo (...), so vendar bile knjige stare zaveze v celoti sprejete v evangelijsko oznanilo3 in dobivajo ter razkrivajo polnost svojega pomena v novi zavezi (...), ki jo s svoje strani osvetljujejo in razlagajo.« Krvava stara zaveza je torej tudi del evangelijev oziroma evangelijskega oznanila in ima zato prednost pred predpisi državnih oblasti. V Sloveniji ima, seveda po katoliškem nauku, biblijski ukaz: »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo« (2 Mz 21,15) prednost pred določilom 17. člena Ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni. Kako je to mogoče? Zakaj država ne reagira?
Vlado Began (odlomek iz knjige Resnica in cerkev se izključujeta!)
Več informacij o knjigi na www.began.si
»11. Od Boga razodeta resnica, ki jo vsebuje in posreduje sv. pismo, je bila zapisana po navdihnjenju Svetega Duha. Knjige stare in nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli ima sveta mati Cerkev na temelju apostolskega verovanja za svete in kanonične, in sicer zaradi tega, ker so napisane po navdihnjenju Svetega Duha (...) in imajo torej Boga za avtorja ter so kot takšne izročene Cerkvi. (...) Ker moramo torej vse to, kar trdijo navdihnjeni avtorji ali hagiografi, imeti za trditev Svetega Duha, zato moramo izpovedovati, da svetopisemske knjige zanesljivo, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel imeti zaradi našega zveličanja zapisano v sv. pismu.5 Tako je »vse od Boga navdihnjeno pismo koristno za pouk, prepričevanje, za poboljšanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven. (2 Tim 3, 16.17)«
Seveda tudi veljaven katoliški katekizem potrjuje, da ne gre za neka zgodovinska, neveljavna besedila, temveč gre, seveda po nauku katoliške cerkve, za pravo božjo besedo, ki jo je potrebno tudi zdaj v celoti izpolnjevati. Tako se v katekizmu glasi: »Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost,97saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.« in: »Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti).«
Biblija, vključno z navedenimi citati, torej v celoti velja še danes. Vsi katoliki so jo po nauku katoliške cerkve dolžni prepoznavati kot božjo besedo in se po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Ne samo to, po kanonu 211 Zakonika cerkvenega prava so si dolžni prizadevati, da »se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov in po vseh krajih zemlje.« V kanonu 781 omenjenega zakonika piše: »Ker je celotna Cerkev po svoji naravi misijonarska in je delo evangelizacije treba imeti za temeljno dolžnost božjega ljudstva, naj vsi verniki, zavedajoč se svoje odgovornosti, sprejemajo svoj delež pri misijonskem delu.« Iz kanona 209 zakonika pa izhaja naslednje: »Verniki so dolžni tudi s samim svojim načinom delovanja ohranjati občestvo s Cerkvijo. Zelo vestno naj izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor do delne Cerkve, kateri po pravnih predpisih pripadajo.« Vse to jasno kaže na dejstvo, da je biblija še vedno v celoti osnova za nauk in delovanje katoliške cerkve in njenih članov v sedanjem času. In ne samo to, po katoliškem nauku je državljan »po vesti dolžan, da ne sledi predpisom državnih oblasti, kadar te določbe nasprotujejo zahtevam nravnega reda, temeljnim pravicam ljudi ali naukom evangelija.« Po nauku katoliške cerkve je torej evangelij pred slovensko ustavo, če pride do nasprotja. V evangelij pa sodi tudi stara zaveza, kajti cerkev v dogmatični konstituciji o božjem razodetju govori o enoti obeh zavez, pri čemer je zapisala: »Bog, ki je navdihovalec in avtor obeh zavez, je z modrostjo uredil tako, da se nova zaveza v stari skriva, stara pa v novi odkriva.2 Kajti čeprav je Kristus v svoji krvi ustanovil zavezo (...), so vendar bile knjige stare zaveze v celoti sprejete v evangelijsko oznanilo3 in dobivajo ter razkrivajo polnost svojega pomena v novi zavezi (...), ki jo s svoje strani osvetljujejo in razlagajo.« Krvava stara zaveza je torej tudi del evangelijev oziroma evangelijskega oznanila in ima zato prednost pred predpisi državnih oblasti. V Sloveniji ima, seveda po katoliškem nauku, biblijski ukaz: »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo« (2 Mz 21,15) prednost pred določilom 17. člena Ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni. Kako je to mogoče? Zakaj država ne reagira?
Vlado Began (odlomek iz knjige Resnica in cerkev se izključujeta!)
Več informacij o knjigi na www.began.si
Komentiraj
Za komentiranje ali ocenjevanje moraš biti registriran in prijavljen uporabnik. Registriraj se!