Zavrnjena zahteva za vrnitev podjetjačetrtek, 12.07.2012
avtor: Bernarda B. Peček
Končno se odvija klobčič enega od najtežjih primerov vrnitve po drugi svetovni vojni odvzetega premoženja v Sloveniji
Upravna enota Gornja Radgona je morala v minulih dvajsetih letih rešiti kar 768 denacionalizacijskih zadev. Do letos je ostalo nerešenih še sedem zadev, med katerimi izstopajo izjemno zahtevni primeri, povezani s potomci znanih družin Höhn-Šarič, Bouvier in Mainl.
Pred leti je kot strela z jasnega šokirala novica, da je bilo dr. Rudolfu Hoehnu Šariču priznano jugoslovansko državljanstvo, s čimer je postal upravičenec do vrnitve premoženja, prek svoje odvetnice mag. Pavle Sladič Zemljak pa ni zahteval le vrnitve nepremičnin, ampak tudi podjetja. S primerom se je zato začela intenzivno ukvarjati pravna služba Radenske oziroma lastnica Pivovarna Laško, Upravni enoti Gornja Radgona pa so pomagali kolegi iz Celja in Velenja.
Tako so celjski specialisti za denacionalizacijo odkrili Finančno izravnalno pogodbo med ZR Nemčijo in Republiko Avstrijo iz leta 1962, po kateri so vsi, ki so bili 1960. leta avstrijski državljani, lahko dobili odškodnino v drugi državi za po drugi svetovni vojni odvzeto premoženje. To z drugimi besedami pomeni, da tisti, ki so imeli to možnost, danes ne morejo več zahtevati vrnitve premoženja. To je bil velik udarec za potomce Höhn-Šaričevih, kajti mama Wilhelmina (Vilma) Höhn Šarič je imela avstrijsko državljanstvo. Torej tudi upravičenec ne more zahtevati njenega deleža, vprašanje pa je še, ali je bil Rudolf Hoehn Šarič res solastnik ali delničar podjetja. Pravni strokovnjaki so menili, da bi moralo biti to, da je bilo lastništvo podjetja pred ali med drugo svetovno vojno preneseno na sinova (Josef je umrl 1945. leta), tudi nekje uradno zapisano.
Ko je že kazalo, da se bodo napovedi načelnika gornjeradgonske upravne enote Marjana Potiska iz začetka tega leta, da bodo v dobrem mesecu končali »primer Radenske«, uresničile, se je ponovno zapletlo. Na ustni obravnavi denacionalizacijske zadeve Vilme Höhn Šarič – odvzem zemlje – 27. marca letos sta pooblaščenca upravičenca zahtevala izločitev načelnika in javne uslužbenke, ki vodi denacionalizacijski postopek. Ministrstvo za pravosodje je zahtevek za izločitev načelnika 4. junija s sklepom zavrnilo, ta pa je potem 14. junija zavrnil zahtevo po izločitvi javne uslužbenke.
Za Radensko pa je pomembna novica, ki smo jo pred dnevi dobili v zvezi z drugo zahtevo iz denacionalizacijske zadeve, povezane z Vilmo Höhn Šarič, in sicer o vrnitvi odvzetega podjetja. Strokovna komisija za denacionalizacijo UE Gornja Radgona je že maja sprejela poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju denacionalizacijske zadeve po pokojni Vilmi in zahteve po vrnitvi 48-odstotnega solastniškega deleža družbe, ki je delovala kot predhodnica sedanje Radenske (Kuranstalt Sauerbrun Radein Aktiongesellschaft), ki je konec tridesetih let kupila tudi Šmarješke toplice in vrelec v Žetincih v Avstriji. Takšno zahtevo je že 4. maja 1993. leta podal pravni naslednik dr. Rudolf Hoehn Šarič.
UE Gornja Radgona je 27. junija letos izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo za denacionalizacijo podržavljenega podjetja Zdravilišče Slatina Radenci, Höhn in Comp., javna trgovinska družba v Radencih, v deležu, ki je bil last Vilme Höhn Šarič.
Pred leti je kot strela z jasnega šokirala novica, da je bilo dr. Rudolfu Hoehnu Šariču priznano jugoslovansko državljanstvo, s čimer je postal upravičenec do vrnitve premoženja, prek svoje odvetnice mag. Pavle Sladič Zemljak pa ni zahteval le vrnitve nepremičnin, ampak tudi podjetja. S primerom se je zato začela intenzivno ukvarjati pravna služba Radenske oziroma lastnica Pivovarna Laško, Upravni enoti Gornja Radgona pa so pomagali kolegi iz Celja in Velenja.
Tako so celjski specialisti za denacionalizacijo odkrili Finančno izravnalno pogodbo med ZR Nemčijo in Republiko Avstrijo iz leta 1962, po kateri so vsi, ki so bili 1960. leta avstrijski državljani, lahko dobili odškodnino v drugi državi za po drugi svetovni vojni odvzeto premoženje. To z drugimi besedami pomeni, da tisti, ki so imeli to možnost, danes ne morejo več zahtevati vrnitve premoženja. To je bil velik udarec za potomce Höhn-Šaričevih, kajti mama Wilhelmina (Vilma) Höhn Šarič je imela avstrijsko državljanstvo. Torej tudi upravičenec ne more zahtevati njenega deleža, vprašanje pa je še, ali je bil Rudolf Hoehn Šarič res solastnik ali delničar podjetja. Pravni strokovnjaki so menili, da bi moralo biti to, da je bilo lastništvo podjetja pred ali med drugo svetovno vojno preneseno na sinova (Josef je umrl 1945. leta), tudi nekje uradno zapisano.
Ko je že kazalo, da se bodo napovedi načelnika gornjeradgonske upravne enote Marjana Potiska iz začetka tega leta, da bodo v dobrem mesecu končali »primer Radenske«, uresničile, se je ponovno zapletlo. Na ustni obravnavi denacionalizacijske zadeve Vilme Höhn Šarič – odvzem zemlje – 27. marca letos sta pooblaščenca upravičenca zahtevala izločitev načelnika in javne uslužbenke, ki vodi denacionalizacijski postopek. Ministrstvo za pravosodje je zahtevek za izločitev načelnika 4. junija s sklepom zavrnilo, ta pa je potem 14. junija zavrnil zahtevo po izločitvi javne uslužbenke.
Za Radensko pa je pomembna novica, ki smo jo pred dnevi dobili v zvezi z drugo zahtevo iz denacionalizacijske zadeve, povezane z Vilmo Höhn Šarič, in sicer o vrnitvi odvzetega podjetja. Strokovna komisija za denacionalizacijo UE Gornja Radgona je že maja sprejela poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju denacionalizacijske zadeve po pokojni Vilmi in zahteve po vrnitvi 48-odstotnega solastniškega deleža družbe, ki je delovala kot predhodnica sedanje Radenske (Kuranstalt Sauerbrun Radein Aktiongesellschaft), ki je konec tridesetih let kupila tudi Šmarješke toplice in vrelec v Žetincih v Avstriji. Takšno zahtevo je že 4. maja 1993. leta podal pravni naslednik dr. Rudolf Hoehn Šarič.
UE Gornja Radgona je 27. junija letos izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo za denacionalizacijo podržavljenega podjetja Zdravilišče Slatina Radenci, Höhn in Comp., javna trgovinska družba v Radencih, v deležu, ki je bil last Vilme Höhn Šarič.
oglasno sporočilo
Intervju z Lucijo Rožman in Klaro Drakovič - Lucija Rožman in Klara Drakovič ...
» več
Večina ljutomerskih svetnikov bojkotirala občinsko sejo - Danes ob 13.00 naj bi...
» več
Janez Lotrič v Murski Soboti - Janez Lotrič, eden najboljših svetovnih tenorist...
» več
Novi gasilski kader krepi gasilske vrste - Gasilski regijski svet oz. poveljstvo ...
» več
Janos Ader v Lendavi - Po obisku Ljubljane, kjer je madžarskega predsednika Janos...
» več




















Borci NOB in njihovi pristaši pa naj nosijo stroške, ki so nastali.
Itak že skoraj 70 let živijo na račun davkoplačevalcev.