Tako je bilo. Hvala, South Africa!torek, 13.07.2010

avtor: Tomo Köleš

Svetovno nogometno prvenstvo je izzvenelo, toda njegov zven še vedno odzvanja. Nepozabne vtise iz Južne Afrike je prinesla tudi manjša skupinica pomurskih navijačev iz Murske Sobote, Černelavec, Veščice …

Zanimal pa nas ni samo nogomet in vse, kar se je dogajalo okoli njega in prvenstva, ampak tudi dežela sama. Južnoafriška republika je šla leta 1994 skozi velike spremembe. Od leta 1948 pa do takrat je veljal sistem rasnega razločevanja apartheid, kjer temnopolti niso imeli skoraj nobenih pravic. Leta 1994 pa je dežela uvedla prve svobodne volitve, kjer je z veliko večino zmagala stranka ANC (African National Congress) in njen predsednik Nelson Mandela. Od takrat je država razdeljena na devet provinc. Če najprej omenimo samo mesta, kjer je igrala slovenska nogometna reprezentanca, povejmo, da Polokwane leži v provinci Limpopo, Johannesburg (kakor tudi Pretoria) v provinci Gauteng, Port Elizabeth pa v provinci Eastern Cape. Cape Town je npr. v provinci Western State, Durban v provinci Kwazulu Natal, Bloemfontein v provinci Free State itn. Sami smo obiskali Johannesburg, Pretorio, Polokwane, Mokopane in naravni rezervat Polokwane Game Reserve. Johannesburg se ponaša s pet- in šestpasovno avtocesto, ameriškim načinom življenja, dvema milijonoma prebivalcev (v Sowetu jih je še tri milijone) in najvišjo zgradbo v Južni Afriki. Do Pretorie, ene od treh prestolnic (edina država na svetu!), je le 53 kilometrov, a je vmes Midrand, kjer imajo sedež banke in podjetja, tako da sta mesti skoraj povezani. Do Polokwaneja je še dobrih 300 kilometrov na severovzhod, tam pa je vreme tudi v njihovi zimi nekoliko boljše kot v Johannesburgu. Čez dan je med 23 in 25 stopinj, a zvečer in zjutraj temperatura pade le na 5 stopinj. Najlepša od vseh mest nam je bila Pretoria, ki je še ohranila največ nekdanje arhitekture.

Kriminal? Čeprav smo tudi mi doživeli dve kraji, kar je najverjetneje, kar se vam bo zgodilo od vseh slabih možnosti, se direktno nismo počutili nikoli ogrožene. In to pravi tudi večina ostalih obiskovalcev, tako da se je državi pred prvenstvom delala velika krivica v medijih. Sedaj v Južnoafriški republiki živi 48 milijonov prebivalcev, od tega je 79% temnopoltih, 9% belcev, 9% mešanih (ti. coloured) in 3% Azijcev in Indijcev. Najpogostejši obiskovalci nogometnih tekem so temnopolti domačini, nasmejani, duhoviti, vedno pripravljeni na kakšno šalo in na to, da se naučijo nekaj novega. Nikoli pa ne bomo pozabili nedeljskega dopoldneva v Polokwaneju, ko smo se pred tekmo Alžirija – Slovenija ob hrupni glasbi (Waka-Waka, Slovenija gre naprej …) vozili po mestu z našim šoferjem Gladmanom, viseli iz majhnega kombija, se drli, peli, mahali z zastavo, mlatili skupaj navijaške palice, pozdravljali druge, ljudje pa so nam mahali nazaj, se smejali, peli in plesali… Bili smo tam, doživeli to, in tega nam nihče nikoli ne more vzeti.

fotogalerija