Škof Peter Štumpf o presaditvi organovponedeljek, 15.03.2010

Cerkev tako uči: Če darovalec ali upravičenci pred presaditvijo niso dali jasne in izrecne privolitve, darovanje in prejemanje organov ni moralno sprejemljivo. Presajanje organov se sklada z moralnim zakonom in more biti samo po sebi dobro, če so fizične in psihične nevarnosti  tveganja, ki se jim izpostavi darovalec, sorazmerne iskani dobrini pri prejemniku. Izgubo organa mora darovalec občutiti kot doprinos dobrine prejemniku in ne kot nasilje nad lastnim telesom. Moralno nedopustno je neposredno izzvati pohabljenje, ki napravi človeško bitje invalidno, ali pa povzroči smrt človeškega bitja, četudi z namenom, da bi bila smrt drugih oseb odložena na pozneje (prim. Katekizem Katoliške Cerkve, 2296).

Škof Peter Štumpf se ob predlaganih spremembah zakona sprašuje, na kakšen naravni zakon se bodo v prihodnje ozirale naše zakonodajne ustanove? Bodo še zmogle upoštevati njegovo absolutno in nespremenljivo značajnost, ali pa ga bodo spreminjale po potrebi, glede na znanstvene dosežke in politične interese, 
brez dolžnosti do narave in človeškega dostojanstva v njej? Navaja, da se v kloniranju človeka, raziskavah na razvojnih embrionalnih celicah, manipulaciji s presaditvami človeških organov sluti grozno popuščanju na tem področju.

»Če torej tehnika in politika hočeta določati podobo o človeku od epruvete naprej, oziroma če hočeta preskakovati določila naravnega zakona, potem človek na sceni gledališča tega sveta 
ne more več igrati vloge glavnega igralca, tako kot smo bili navajeni stoletja, ampak mora prepustiti glavno vlogo tehniki in politiki, ki hočeta določevati njegovo bistvo.

Tehnika in politika, ki smo ju razvili, da bi nam pomagali k boljšemu življenju in dojemanju našega bistva, nas vse bolj odrivata v kot zgodovine in stvarstva. Postajamo kot Medejini otroci. Lastna mati jih je ubila. Tehnika in politika sta postali naši gospodarici, saj sta nas povsem popredmetili s tem, ko smo postali predmet njunega raziskovanja in parlamentarnih 
razprav,« pravi pomurski škof Peter Štumpf.  
Rešitev pred izgubo sposobnosti zavedanja in dostojanstva vidi v skrbi za lastno duhovno podobo in v usmeritvi k nadnaravnim vrednotam.