Še vedno premalo pomurskih študentov na naravoslovjupetek, 03.02.2012

Medtem ko se dijaki odločajo za vpis predvsem na pomurske srednje šole, je pri odločitvi za fakulteto odločilno še marsikaj drugega. Najprej seveda število točk, ki so jih dosegli na maturi, vse bolj so odločujoči pogoji fakultet –predvsem tistih, kjer je vpis omejen – pa tudi možnost zaposlitve in bivanja med študijem oziroma oddaljenost od kraja študija. Na določenih smereh in fakultetah pa študente iz Pomurja že nekaj časa pogrešajo. Na prvi predinformativni skupni prireditvi Informativa Pomurje v Ekonomski šoli Murska Sobota smo o tem povprašali nekaj predstavnikov fakultet.

 Janko Slavič, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani:

»Vpet sem v pedagoško delo, kjer poučujem študente, ukvarjam pa se tudi z raziskovanjem – aplikativnim za slovensko industrijo in znanstvenim. Študij strojništva je zelo zanimiv, verjamem, da je prav strojništvo tisto, ki bo lahko standard Pomurja dvignilo. Strojniki smo tisti, ki delamo izdelke prihodnosti, ki se prodajajo na tujem trgu – to pomeni, da mi znamo bogatiti stvari tako, da potem nekdo zanje dobi več denarja. Mi študente učimo kreativnosti, osebno verjamem, da bi to lahko pomagalo lokalnemu okolju pri prestrukturiranju gospodarstva. Iz Pomurja imamo okrog 20 študentov, kar precej jih študira verjetno v bližjem Mariboru. Jaz sem se odločil za Ljubljano, ker verjamem, da so tam boljše možnosti za sodelovanje z industrijo. Imamo zanimive programe, prilagojene potrebam konstruktorjev pa tudi bodočim pilotom. Jaz sem se odločil za mehaniko, ker sem želel vedeti, zakaj stvari delujejo tako, kot delujejo. In mehanika podrobno preučuje stroje in konstrukcije. Dijaki morajo biti nadarjeni za naravoslovne predmete – matematiko in fiziko, toda pomembnejše je, da jih te stvari veselijo.«

 Matjaž Čop, Biotehniška fakulteta Ljubljana – Oddelek za lesarstvo:

»Prihajam iz Kočevja, kjer živimo z gozdovi, in sem na fakulteti mladi raziskovalec. Tudi sam osebno verjamem, da je prihodnost v lesu, saj je les uporaben, obetaven in bogat, pa tudi zato, ker je les najpomembnejša surovina, s katero Slovenija razpolaga. In o tem bi radi prepričali tudi dijake na predstavitvah. Na naši fakulteti so številne možnosti za študij, tudi za uvajanje naprednih obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter domiselno oblikovanje in trženje je potrebno veliko visoko izobraženih ljudi. Lesarstvo je stroka prihodnosti z mnogimi obrazi, tako so z njo povezane številne dejavnosti, na primer restavratorstvo in kemična industrija. Ni pa nepomembno, da je naša fakulteta v enem najlepših delov Ljubljane, v Rožni dolini. Res, prihodnost lesa ni samo v postelji, omari ali mizi, prihodnost je tudi v njegovi ekološki naravnanosti in obnovljivosti.«

Samo Jakljič, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana:

»Resda je trenutno v gradbeništvu kriza in je malo gradbenih del, toda strokovnjake, ki jih izšolamo na naši šoli, bodo potrebovali tudi v prihodnje. Vsi se čedalje bolj usmerjamo v ekologijo, tako je tudi pri nas aktualen program vodarstva in komunalnega inženirstva. Vsa ta znanja in dejavnosti so bila v preteklosti premalo spoštovana in upoštevana, zaradi česar čutimo posledice vsi, na primer ko so poplave. Na naši fakulteti bodo dijaki res našli svojo pravo smer in znanje, ki jih zanima. Naš kader potrebujejo vsa podjetja, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s prostorom: načrtovanje, merjenje, geodezija, gradnje, prostorsko planiranje, komunalne gradnje in čistilne naprave. Torej vse, kar je povezano z naravo, geologijo in oblikovanjem prostora. Urbano grajeno okolje pa je aktualen podiplomski študij na naši fakulteti.«

Sabrina Trafela, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru:

»Začeli smo študij v Celju v študijskem letu 2005/06 in povedati moram, da je zanj čedalje več zanimanja. Logistika je namreč nekaj, za kar nihče v Sloveniji ne more reči, da jo pozna. Trg je nasičen z vsemogočimi kadri, toda v Sloveniji nimamo dovolj izobraženih logističnih strokovnjakov. V tem je prihodnost, logistika je v svetu zelo poznana in tudi zelo pomembna, kar 97 odstotkov vseh stroškov predstavlja logistika. Za Pomurje sta prav ta smer in ta dejavnost lahko zelo zanimivi. Mi imamo e-izobraževanje, polovica pouka poteka v učilnicah, polovica pa prek računalnika in takšen način študija imajo mladi zelo radi. Tudi sicer smo tehnično dobro opremljeni, imamo tudi videokonference. Za potrebe sodelovanja s študenti pa imamo center za e-študij in aplikativno izobraževanje.«