Kmetje na davčnem udaručetrtek, 26.04.2012

V obdobju zadnjih petih let je bilo sprejetih kar nekaj predpisov, ki so posredno prizadeli manj razvita okolja, predvsem pa okolja s kmetijsko dejavnostjo. Davka na nepremičnine sicer nismo dobili, so pa na novo ovrednotene nepremičnine, ki jih je ovrednotila Geodetska uprava RS (GURS), močno vplivale na višino socialnih prejemkov. Podobno se dogaja z davki. Pri odmeri dohodnine je ob letnih dohodkih iz dela ena od pomembnejših postavk katastrski dohodek s prejetimi državnimi subvencijami oziroma vsa plačila v okviru ukrepov kmetijske politike in druga plačila v okviru državnih pomoči v zvezi z opravljanjem kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Po zdaj veljavnem zakonu se, razen izjem, za leti 2011 in 2012 všteva v davčno osnovo le polovica subvencij. Po Zakonu o dohodnini so iz obdavčitve izvzeta plačila zaradi naravno omejenih možnosti na gorskih območjih, plačila v okviru pomoči Natura 2000, kmetijska okoljska plačila, plačila za dobro počutje živali, plačila za neproizvodne naložbe, gozdarsko-okoljska plačila, plačila, pridobljena za dolgoročna investicijska vlaganja v osnovno kmetijsko dejavnost, plačila za zavarovanje za škodo na premoženju (subvencije zavarovalnih premij) ter pomoči, ki jih dobi posameznik v primeru naravnih nesreč in za vodenje knjigovodstva. Ob subvencijah se dohodninska osnova določa še na podlagi katastrskega dohodka. Lani februarja je bil sprejet nov Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka. Ta se na hektar zemljišča izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave na posameznem zemljišču (njivi, gozdu, travniku) in opravičenimi pridelovalnimi stroški. Pri izračunu dohodka se bo upoštevala povprečna odkupna cena pridelka za zadnja tri leta na podlagi objavljenih podatkov Statističnega urada RS (SURS) ali tržnega informacijskega sistema kmetijskega ministrstva. Pri ugotavljanju stroškov se upoštevajo materialni stroški, stroški lastnih strojnih storitev, tujih storitev in amortizacije. Upoštevan pa bo tudi potencialni donos zemljišč. Tako se katastrski dohodek pripiše vsakemu kmetijskemu zemljišču. Po zakonu je odgovoren za določitev katastrskega dohodka in pripis tega vsakemu zemljišču GURS.

Še enkrat o učinku množičnega vrednotenja

Z določitvijo GURS-a kot pristojne službe za ugotavljanje oziroma določanje katastrskega dohodka se še enkrat pokaže, kako široke učinke imata projekt množičnega vrednotenja nepremičnin in njihov popis. Po zakonu bi morala biti nova evidenca vzpostavljena do konca junija letošnjega leta. Zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu se je to prehodno obdobje podaljšalo za eno leto, do 30. junija 2013. To pomeni, da se za dohodninsko osnovo upošteva sedanji model določanja katastrskega dohodka, ki temelji na potencialnem donosu oziroma bonitetnih ocenah zemljišč.  

Na prvi pogled zadeva ni sporna, toda nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka je bil  sprejet z namenom določitve enotne ali skupne davčne osnove iz kmetijske dejavnosti in bi potemtakem po določitvi katastrskega dohodka upošteval tudi prejete subvencije. Toda 70. čl. Zakona o dohodnini pravi drugače. V prehodni določbi piše, da se v letih 2011 in 2012 všteva v dohodninsko osnovo 50 odstotkov subvencijskih prihodkov (razen že omenjenih izjem). Po izteku prehodnega obdobja pa bo obdavčena celotna subvencija.  Sedanja dvojna obdavčitev kmetijskih prihodkov že zdaj predstavlja problem, ki bo v letu 2013 še hujši. Po mnenju poznavalcev sistema so pri dvojni obdavčitvi izpostavljeni predvsem mali kmetje in še bolj polkmetje, torej tisti lastniki zemljišč, ki so zaposleni in obdelujejo svoja zemljišča. Davčna osnova iz naslova subvencij in katastrskega dohodka jih bo hitro porinila v višji dohodninski razred, to pa posledično pomeni doplačilo dohodnine za lansko leto. Vprašanje pa je, kaj bo prinesel izračun davčne osnove po novem Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka.

Tuji modeli obdavčevanja v kmetijstvu

Kot kaže, smo se pri  novem modelu izračuna katastrskega dohodka naslanjali na nemškega, avstrijskega in italijanskega. V Nemčiji se pri ugotavljanju dohodka upošteva uporaba kmetijskih zemljišč za rastlinsko pridelavo in živinorejo. Živinorejo štejejo za osnovno dejavnost, dokler je ta povezana z zadovoljivimi lastnimi ali najetimi površinami za pridelavo krme. Dohodke, povezane s kmetijstvom (čebelarstvo, ribogojstvo ipd.), štejejo za osnovno kmetijsko dejavnost. Dohodek za davčne namene pa se ugotavlja na podlagi dvostavnega knjigovodstva, enostavnega evidentiranja dohodkov in izdatkov ali pavšalno na podlagi ocenjene enotne vrednosti kmetije. Vrednost kmetije določajo na podlagi ocenjenega povprečnega potenciala donosa zemljišč v lasti in uporabi kmetije. Pavšalna ocena je v veljavi že od leta 1964. Za gozdarstvo se dohodek ugotavlja na podlagi evidentiranih prihodkov in odhodkov.

Avstrijci imajo za izhodišče ocene dohodka iz kmetijstva in gozdarstva vrednost kmetijskega gospodarstva, ki je podobno kot nemška določena na podlagi točkovanja proizvodne sposobnosti zemljišč. Izračun enotne vrednosti temelji na kapitalizaciji čistega donosa ali, drugače, enotna vrednost kmetijskega gospodarstva je 18-kratnik čistega donosa, ki bi ga gospodarstvo lahko doseglo glede na proizvodno zmogljivost zemljišč. Enotna vrednost v Avstriji predstavlja davčno osnovo, osnovo za dajanje kreditov in subvencij ter za načrtovanje v kmetijstvu in tudi določanje cen zemljišč.  Italijani za kmetije in manjša kmetijska podjetja za obdavčitev uporabljajo izključno katastrski dohodek. Ob upoštevanju povprečnega donosa kmetijskih zemljišč za njegovo določitev upoštevajo še običajno angažiranje kapitala in delovne sile. Gre za različne modele, vendar  nobeden ne pozna dvojnega obdavčevanja.