Gimnazija Murska Sobota in SPTŠ sta že združena – sta na isti lokacijičetrtek, 19.07.2012

Desetega julija, ko naj bi z ministrstva dobili okrožnico, je bilo v zbornici soboške gimnazije do popoldanskih ur še polno profesorjev. Ni se zgodilo nič. Torej govorice brez tehtnih osnov. Tudi na naše povpraševanje o morebitni zapovedani združitvi obeh šol je Tomaž Lisjak z Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIKZŠ) odgovoril: »Šoli Gimnazija Murska Sobota in Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota zgledno sodelujeta tako na kadrovskem kot tudi na področjih, ki so posledica skupne lokacije. O drugačnih oblikah sodelovanja na ministrstvu za zdaj ne razmišljamo.«     

Vseeno je na Gimnaziji Murska Sobota danes drugače, kot je bilo pred letom, ko niso dobili plače in niso bili nakazani prispevki. Vzdušje je zdaj bolj optimistično, večja je kolegialnost in sodelovanje konstruktivno. Tudi ravnatelj Roman Činč, ki je na tem delovnem mestu slabih pet mesecev, je potrdil, da je slišal o združevanju obeh šol, vendar jih enači z govoricami in paniko. Prepričan je, da težave, ki jih imajo, niso nepremostljive.

Negotovost in  strah se očitno z vrha selita v vse pore družbe, predvsem v vse javne zavode, in od vseh so najbolj na udaru vzgojno-izobraževalni zavodi, kjer naj bi bilo kar 700  delavcev preveč. Posploševanje brez konkretnih odgovorov je bilo zaznati tudi na zadnjem sestanku na ministrstvu, ko so ravnatelji želeli izvedeti, kdo, kaj in kako bo moral varčevati in se združevati. Tudi napovedi, da se bodo normativi zvišali, kar bi pomenilo, da bi bilo povsod preveč profesorjev in učiteljev, se še niso uresničile in se najverjetneje v tem kratkem času do septembra ne bodo, saj so priprave urnikov in dela v novem šolskem letu že v polnem razmahu – tudi na Gimnaziji Murska Sobota, ki bo skrbela za znanje 502 učencev, od tega bodo vpisali tri razrede splošne in en razred športne gimnazije.

Po njegovem morajo ostati normativi v klasičnih gimnazijskih programih enaki, kajti le tako bo zagotovljena kakovost, ki je bistvena za uspeh dijakov in možnost nadaljnjega izobraževanja. Ker se gimnazija že nekaj let ukvarja z izboljševanjem organizacijskih in kadrovskih zadev ter odnosov, je prepričan, da imajo prednosti in so v tem času druge šole v večjih težavah zaradi presežka delavcev kot oni. »Ne zdi pa se mi prav, da bi na primer varčevali tako, da bi učitelj matematike snov, za katero je predvidenih pet ur, podal dijakom v treh urah in  pol – kot nekateri že počnejo. Nikakor ni sprejemljivo, da bi zaradi nepravilnosti in napak drugih iz preteklosti varčevali pri ljudeh, ki so zdaj tukaj. Primanjkljaj v višini okrog 143 tisoč evrov pa bomo z dobrim sodelovanjem vseh v doglednem času uspeli pokriti, zaradi tega tekoče delo ne sme trpeti. Sodelovanje med obema šolama v isti stavbi pa je nenehno povezano z usklajevanjem,« je povedal Roman Činč.