Babinci: Kjer domujejo in se uresničujejo ideječetrtek, 09.02.2012

 Običajno se ljudje, ko prvič slišijo za ime kraja Babinci, nasmehnejo. In če dobro pomislim, je ime res nenavadno, ampak se do zdaj z njim nisem ukvarjala. Nekatera imena, ki jih poznaš že dolgo, so samoumevna. Tako je bilo zame z Babinci – od nekdaj so bili kraj, ki se drži Noršinec (hm, šele zdaj sem ugotovila, da ima tudi ta kraj nenavadno ime …) in leži v bližini Ljutomera, o imenu in njegovem izvoru pa se nisem spraševala. In so mi povedali, da ime kraja povezujejo s priimkom Babnik ali Babič – slednji je v okolici Ljutomera kar precej razširjen –, ki je v preteklosti označeval človeka, ki so mu starši zgodaj umrli in ga je vzgajala babica.

Posebnost vasi, ki je imela ob nastanku (verjetno v 12. stoletju) dvajset hiš, danes pa šteje približno 80 gospodinjstev, je povezanost s cestami kar s petih strani. Po kateri koli cesti se pripelješ, zmeraj pristaneš v središču vasi, kjer so kapela, dom gasilcev, nov vaški dom in športno igrišče. Predsednica Turistično-kulturnega društva Babinci Jožica Berden ni pozabila omeniti, da iz Babinec izvirata kar dva župnika, pokojni Janko Novak in Simon Slana, ki zdaj službuje v Veliki Polani. O tem, da so Babinčani (oziroma Babinčarji, kot si pravijo sami) zelo domiselni, pa sem se prepričala sama, saj so mi kar drugo za drugo naštevali prigode iz vaškega življenja in projekte, ki so jih že izpeljali in ki jih še načrtujejo.

Novi vaški prostori

Večino idej izpeljejo pod okriljem Turistično-kulturnega društva (TKD) Babinci in Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Babinci. V okviru TKD Babinci delujejo različne sekcije – odrasla in otroška folklorna skupina, pevska skupina Pšenični klas, odbor za ohranjanje kulturne dediščine in sekcija mladih, skupaj s PGD Babinci pa so se lani lotili večjega projekta, ki jim je šel do zdaj izredno hitro od rok. Predsednik PGD Babinci Franc Flegerič pove, da so si vaščani že dlje časa želeli nov objekt, kjer bi se lahko družili in organizirali različne prireditve. Ker je bil vaško-gasilski dom dotrajan, so lani začeli zbirati dovoljenja za rušenje starega doma in gradnjo novega. Ko so prvi konec tedna v decembru začeli rušenje do temeljev, si ni nihče od njih mislil, da bo na tistem mestu že čez tri tedne stal nov objekt, pokrit s streho. Tako Flegerič kot tudi predsednica Berdenova sta s ponosom povedala, kako pridni so bili sovaščani (in tudi nekateri iz bližnjih krajev), ki so v proces postavljanja novega doma krajanov vložili ogromno ur prostovoljnega dela. Ne samo da se je pri domu vsak dan zbralo od deset do dvajset prostovoljcev (ko se je rušilo in pokrivalo streho, pa jih je bilo celo od trideset do petdeset), k nastajanju novega objekta so veliko prispevale tudi gospodinje, ki so kot po tekočem traku prinašale in odnašale dobrote, s katerimi so si prostovoljci nabirali moči za nadaljnje delo. Predsednik PGD ocenjuje, da je bilo do zdaj več kot 90 odstotkov dela prostovoljnega, od zdaj naprej pa je na vrsti delo izvajalcev. V novem domu krajanov, vaško-gasilskem domu ali kakor koli se bo objekt že imenoval, bodo v pritličju dvorana, sanitarije in kuhinja, v zgornjem nadstropju pa prostori za manjše skupine, najverjetneje za mlade, in skladišče za potrebe Turistično-kulturnega društva Babinci. Končno vrednost objekta ocenjujejo na približno 220 tisoč evrov, uporabljati pa bi ga lahko začeli že enkrat letos. »Vsi smo presenečeni, kako hitro se je dom postavil,« je še povedal Flegerič.

Usmerjajo se v turizem

»Poglejte, tam bo stala krušna peč,« mi s prstom, uperjenim v kot enega od prostorov novega objekta, kaže predsednica TKD in razlaga, da bodo tako lažje nadaljevali tradicijo peke domačih dobrot. »Če nam bo uspelo razviti turizem ob morju, bo krušna peč še večjega pomena,« se smeje. Ob morju?! Mrzlično razmišljam, o katerem morju govori … So morda kje večji ostanki Mure, ki je približno do leta 1500 še tekla skozi Babince? Eden teh ostankov je sicer Mirica, kot jo imenujejo (uradno se imenuje Kozarica), ampak gre za tako majhen potok, da podvomim o tem, da bi ga lahko imenovali morje. Ko Jožica Berden vidi moj zbegani izraz na obrazu, se me usmili in mi pojasni, da govori o gramoznici, ki za zdaj Babinčanom še dela sive lase. Ko ne bo več služila izkopu gramoza – to naj bi bilo enkrat v prihajajočih letih –, pa naj bi bila dobra izletniška točka in prostor, kjer bi se lahko razvijal ribiški turizem. »Ribe so že notri in upamo, da bo turizem lahko zaživel,« je polna upanja predsednica TKD Babinci. Ko slišim nekaj zgodb in anekdot iz preteklosti, povezanih z Babinčani in »šoder jamo«, ugotovim, da ima njihovo morje vse možnosti, da turistično zaživi, saj so krajani izredno domiselni.

2000 zlatih zrn

Že pred leti je, na primer, zaživel babinski projekt 2000 zlatih zrn za novo tisočletje. »Kot vse pomembne stvari, smo se tudi za ta projekt dogovorili v gostilni,« se smeje Franc Jureš, ki med drugim vodi pevsko skupino Pšenični klas; odkar je glavni pobudnik projekta Marjan Kos pokojni, pa vodi tudi projekt 2000 zlatih zrn. Leta 1999 so v Babincih pri Stanku Severju, ki je bil tudi med snovalci projekta, posejali 2000 zrn pšenice. Ko so prihodnje leto pšenico poželi, so zrna iz največjega klasa dodali 2000 zrnom, ki so jih tisto leto posejali v Jurovskem Dolu. In tako je vsako leto – zrnom iz preteklega leta dodajo zrna največjega klasa in jih posejejo v drugem slovenskem kraju. Tako so jih lani posejali nekaj več kot 2700. Vsakih sedem let se obred setve in žetve ponovi v rodnem kraju projekta, v Babincih, njiva s pšenico pa ima zmeraj drugačno domiselno obliko – od krušnega loparja do štrka, klopotca in podobno.

Ko mi govorijo o svojih projektih, o svojih idejah, o (nagajivih) zgodbah vaških fantov in deklet, mi omenijo, da bi si vsaka od teh stvari zaslužila svoj članek. Kimam in jim v mislih pritrjujem, saj so njihove ideje izvirne in ne ostanejo le na papirju. Čeprav imajo različne poglede na projekte, znajo stopiti skupaj, ko je potrebno. Zato jim je tudi uspelo porušiti stari vaško-gasilski dom, ga ponovno (večjega) zgraditi in pokriti s streho v pičlih treh tednih.