Komentar: Plačaj, pa bo mirčetrtek, 14.01.2010

Sodni senat je odločil tudi zaradi mencanja ljudi, ki so se po lastnih besedah znašli v njihovem primežu. Že na začetku se je vedelo, da bo težko. Izsiljevanje je namreč mogoče dokazovati le s pričami, ki bi bile pripravljene spregovoriti. A žrtve velikokrat molčijo. Predvsem zaradi strahu pred maščevanjem. Rajši plačajo, da bo mir. Čeprav menda plačujejo precejšnje zneske. Ko je poleti 2007 vse skupaj privrelo na plan, se je govorilo o štirimestnih mesečnih obrokih. Dogajalo naj bi se že prej. Dogajalo naj bi se tudi danes. Tako so prepričani poznavalci razmer. Počilo je sicer nekega vročega avgustovskega petka: predrzneži so se z udarci in z brcami spravili nad naključne goste lokala na robu mesta. Tri dni kasneje je sledil povratni dvoboj v bližnjem romskem naselju. Posredovali so policisti z avtomatskim orožjem v roki. Preiskovalci so najprej govorili o množičnih kršitvah javnega reda in miru, dvajset dni kasneje so uradno potrdili, da gre za »reketiranje«. Pokrajina ob Muri je bila tako postavljena na zemljevid organiziranega kriminala. Ob bok Gorenjski, kjer je najemnik lokala zaradi pritiskov izpraznil nabojnik pištole v domnevne izsiljevalce, in ob bok prestolnici, kjer so se zaradi takih poslov balkanske kriminalne združbe gledale skozi puškine cevi in obračunavale med seboj. V Mariboru se je recimo vse skupaj menda umirilo šele takrat, ko so izsiljevalci in mafijsko podzemlje menda pokupili vse lokale, ki so jih prej izsiljevali. Tistim, ki so se jim uprli, so dobesedno razbili lokal in tako posredno uničili ugled. A molčali so tudi obtoženci na zatožni klopi. Spregovorili so šele tik pred zdajci. Potem ko so že nekajkrat slišali obtožbe. Bili so kratki. Ne razumemo, česa nas obtožujete, so tulili v en glas. Tudi sam ne razumem obtožnice, je bil piker eden od odvetnikov. Dokument tožilstva se je v letu in pol sesul kot hiša iz kart. Pravni sistem je preprost: nedolžen si, dokler ti krivde ne dokažejo, in zgolj sum ni dovolj. Pa dokaze je treba vedno znova dati pod drobnogled. Tako je tudi prav. A pravna država ti daje možnosti. Domnevni preprodajalci kopaliških vstopnic so v šestnajstih mesecih le enkrat stopili pred sodnika. Direktor, ki si je tik pred stečajem izplačal odpravnino, v dveh letih pravdanja še ni doživel epiloga. Po drugi strani na vrata naše redakcije nenehno trkajo ljudje, ki so padli v kolesje togih uradnih institucij. Zgolj zaradi nespametne poteze, v katero jih je včasih primoral tudi sistem, so zdaj med drugim največji zlikovci in siromaki. Obenem. In na vrata so potrkali še tisti, ki so videli in slišali fante iz uvoda, kako menda »ponujajo usluge« tukajšnjim gostincem. Navsezadnje je to potrdila tudi ena od prič na sodišču. A človek je nedolžen, dokler se mu ne dokaže, da je kriv. Čeprav komu kdaj dokažejo  tudi kaj zaradi pozicije moči in ne zgolj, ker bi imeli argumente.

Preberi TUDI.